1 GOZDIČ JE ŽE ZELEN Gozdič je že zelen, travnik je razcveten ptički pod nebom veselo pojo. |
2 SPOMLADI VSE SE VESELI Spomladi vse se veseli, ko vsaka ptička žvrgoli. Moje srce je žalostno, ker mora vzet slovo. |
3 SPAVAJ MIRNO Cvetje bujno se razcveta, ptičja pesem polni gaj. Tebe pa v pomlad zeleno nikdar več ne bo nazaj. |
|
|
|
4 SLOVO Prijatelj glej gomilo, pred nami grob odprt. Oko se je zrosilo, obraz od tuge strt. |
5 UTRIP SRCA Utrip srca za hip miruje, prebridek je usode glas, otožno srce nam žaluje, ker ti odšel (odšla) si zdaj od nas. |
6 PRIJATELJU V SLOVO Tuge in bolečine polnijo nam srce, ko nas zapušča prijatelj, ki nam je drag bil nad vse. |
|
|
|
7 ZADNJE SLOVO Poljana toži, polje plaka, utihnil je zeleni gaj. Gore zastrle so si lice, ker več ne vrneš se nazaj. |
8 NAPOUANI Na poljani več dan ne blešči, v noč zavita prostrana je dalj. Vsaka cvetka tam v polju duhti in tam piska nekdo na piščal. |
9 OTOŽNA PESEM Ko pride dan, da jaz umrem, mi dajte venec rož spleten, iz rožmarina zelen'ga in nageljna rdečega. |
|
|
|
10 VEČNO SPANJE Spaval zdaj boš večno spanje in užival mir pokoj. Zdaj odšel si v domovanje, ko je končan življenja boj. |
11 KJE SO TISTE STEZICE Kje so tiste stezice, k'so včasih bile, zdaj pa raste grmovje in zelene trave. |
12 VSE MINE-KJE SO MOJE ROŽICE Kje so moje rožice pisane in bele, moj'ga srca ljubice, žlahtno so cvetele. |
|
|
|
13 PRIJATELJU V SLOVO Vigred se povrne, vse se oživi, tratica pogrne se s cvetlicami. Drobne ptičice pojo spet v domačem gaju, a prijatla sem nazaj nikdar več ne bo. |
14 POLJE Polje, kdo bo tebe ljubil,... ko bom jaz v grobu spal. Ljubil žar me bo pomladni,... ki nad mano bo sijal. |
15 KJE JE MOJ MILI DOM Kje je moj mili dom,... Kje moja mamica,... |
|
|
|
16 MAMICA MOJA Krasno je sonce na nebu, lep njegov zlati sijaj, toda najlepše mi sveti, mamice moje smehljaj. |
17 LEP SPOMIN JE NATE MATI Lep spomin je nate mati, iz otroških mojih let; videl sem te kdaj jokati, slišal lepe pesmi pet. |
18 DA TE NI Hodil sem po sončnih tratah, vprašal ptičke, kje si ti. Pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni.
|
|
|
|
19 RASTI, ROŽMARIN Rasti, rasti rožmarin, ti deviški drag spomin. Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen al' pa suh.
|
20 NOCOJ PA, OH NOCOJ Nocoj pa, oh nocoj, ko mesec svetil bo, bo k meni ljubi moj, prišel jemat slovo.
|
21 V OZKI JAMI V ozki jami boš počival, grob tvoj s cvetjem bo odet, tvoje srce plemenito, več ne bo ga videl svet.
|
|
|
|
22 SLOVO V tihi noči utrnila zveda se je vrh neba. Slanica je pomorila rdečo rožo sred polja.
|
23 MRZEL VETER TEBE ŽENE Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica od nas, ki iznad lipice zelene si mi pela kratek čas.
|
24 LIPA Lipa zelenela je tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipaja, d'jal sem, da sem v raju.
|
|
|
|
25 FALA Za vsaku dobru reč, kaj reči si mi znala, za vsaki pogled tvoj, za vsaki smeh tvoj fala.
|
26 O KAM, GOSPOD O kam, Gospod, gre tvoja pot, stopinje kam peljajo? Se že mrači, se dan temni in zvezde že miljajo.
|
27 VEČERNI ZVON Večerni zvon, o mili zvon, tvoj glas prinaša mi spokoj. Večerni zvon, o mili zvon, spominja me na rodni dom.
|
|
|
|
28 VEČERNICA Glejte, že sonce zahaja, skoraj za goro bo šlo. Hladen počitek nam daje, pojd'mo veselo domov.
|
29 GOZDU Tam v gozdu, kjer se plaha srna pase in kočica gozdarjeva stoji. Živi dekle kot roža sredi jase, prelepa Lizika gozdarja hči.
|
30 NABUCCO Splavaj misel na krilih hitečih, nad zelene ravni in bregove. Kjer dišijo po oljkah dehtečih, blage sape z domači livad.
|
|
|
|
31 KO PTIČICA SEM PEVALA Ko ptičica sem pevala, sem sladke sanje sanjala. Oh zdaj pa zdaj, pa nikdar več, veselje moje preč je preč.
|
32 ZBOGOM, MAMA Zbogom, mama, zbogom mama. Hvala ti za vse. Ti si mi življenje dala, skoz težave pot kazala. Zdaj te ni, za vse pa mama hvala ti.
|
33 LASTOVKI V SLOVO Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica od nas, ki iznad lipice zelene si mi pela kratek čas.
|
|
|
|
34 V NEBESIH SEM DOMA V nebesih sem doma, to oznanjujeta, mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo.
|
35 ECCE QUOMODO MORITUR Ecce quomodo moritur iustus, et nemo percipit corde ..
|
36 ZABUČALE GORE Zabučale gore, zašumeli lesi, oj, mladost ti moja, kam odšla si, kje si.
|
|
|
|
37 N'MAU ČEZ JIZARO N'mau čez jizaro, n 'mau čez gmajnico, kjer je dragi dom z mojo zibelko, kjer so me zibali mamica moja in prepevali haji hajo.
|
38 VENCI VEILI Vsi so venci velli, smo moj zeleni. Ar ga gjes zaleivlen z mojimi skuzami.
|
39 ŽALOSTINKA Z gora, poljan, livad cvetočih, mila pesmica doni. Žalostno Šumija potoček, ker se od nas poslavljaš ti.
|
|
|
|
40 ULTIMA IN MORTIS HORA (KO BO ZADNJA URA BILA) Ultima in mortis hora, filium pro nobis ora.
|
41 NA MOJ GROB Na moj grob ne pozabite, bele sveče nanj prižgite, bele sveče naj gore, vas spominjajo na me.
|
42 OB GROBU Čez poljane tihe zvočnek poje zdaj. Tebe dragi oče več ne bo nazaj. Pot za tvoje drage danes težka bo, saj te zdaj do groba zadnjič spremljamo.
|
|
|
|
43 ANGELČEK, VARUH MOJ Angelček, varuh moj, varuj me ti nocoj, varuj me ti nocoj, angelček moj.
|
44 SANCTA MARIA Ave, Ave, Ave Maria, sancta dei genitrix.
|
45 K TEBI ŽELIM K tebi želim, moj Bog, k tebi moj Bog. Če boš poslal modrost ali radost.
|
|
|
|
46 ZAGORSKI ZVONOVI Bom šel na planine, visoke gore. Bom slišal od daleč zagorske zvone.
|
47 ŽALOSTINKA Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo tebi danes vsi.
|
48 ZA VASJO JE ČREDO PASLA Za vasjo je čredo pasla vsa vesela dan na dan, s hrepenenjem gor je zrla, kjer je vriskal partizan.
|
|
|
|
49 STOJI TAM V GORI PRATIZAN Stoji tam v gori partizan, ozira se v daljavo, trdo mu puško stiska dlan, šel v borbo bo krvavo.
|
50 POČIVA JEZERO V TIHOTI Počiva jezero v tihoti in listje rahlo mi šumi, ob jezeru v tej temni noči mlad partizan molče stoji.
|
51 KAJ Tl JE, DEKLICA Kaj ti je, deklica, da si tak žalostna? Kaj mi je, nič mi ni, srce me boli.
|
|
|
|
52 NA OKNU Na oknu glej obrazek bled, na licih grenkih solzic sled. Zakaj pa dekle komaj dvajsetih let tak žalostno gledaš v svet.
|
53 PUSTE SU KALE (dalmatinska) Ponoč bije ja nemam sna, tija bi dragoj poči. Serenadu zapivat njoj, u zoru kuči doči.
|
54 AKU SI POŠLA SPAT Ako si pošla spat,... bila ti laka noč Blažena postelja, na kojoj počivaš, blaženi bičuni s kojim se pokrivaš.
|
|
|
|
55 PIJMO, BRATCI VINCE Pijmo, bratci vince, naj voda tam stoji vodica je mrzla, a srcu zdrava ni.
|
56 PRIŠLA BO POMLAD Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav vesel, lepe pesmi pel.
|
57 SONCE NA NEBU ŽARI Sonce na nebu žari, ogreva drobne stvari. A za mene veselja več ni in sonce nič več ne gori. Mama v grobu leži.
|
|
|
|
58 TEČE Ml VODICA Teče mi, teče vodica, skuz toga moustiča zidanoga, se de je lubica zmivala, milo se jokala.
|
59 JAZ SEM VSTAJENJE Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v me, bo živel vekomaj. Četudi bo mrtev, bo živel, kdor v tem življenju v me veruje, ne umre na vekomaj.
|
60 KO ZARJA ZLATI NAM GORE Ko zarja zlati nam gore, Mariji darujem srce. Lepo jo pozdravim, iz srca ji pravim: Marija, le prosi za me.
|
|
|
|
61 ZDAJ Sl, SESTRA, NAM ZASPALA Zdaj si, sestra, nam zaspala, trudne strnila oči, sladke sanje zasanjala, zvesta ti Marijina hči.
|
62 RUŽO MOJA (dalmatinska) |
63 ŽALOSTINKA Danes zadnjič se poslavljaš v tihi dom, ker mir bedi. Le v slovo nam še zapuščaš drag spomin na tvoje dni.
|
|
|
|
64 ŽALOSTINKA Mati, mati, mamica, radost sreča naša, kam, le kam, si šla od nas, ti ljubezen naša.
|
64 OB GROBU Pozvonil zvon je spet v slovo, naznanil je ločitev. Od svojih se domačih je, poslovil dobri oče.
|
65 SLOVO Zbogom ti prijatelj mili, zbogom ljubljeni nam brat, solzica v oko mi sili, zbogom, zbogom zadnji krat.
|
|
|
|
66 TIHI VEČER Tihi večer, lega na vas, vsepovsod mir, nočni je čas. Delo že vse počiva nocoj, ave Marija zvon nam zapoj.
|
|
|